Na vijugasti poti od obale celine je Norec srečal Magika, mojstra štirih elementov. Magik Hermes, cesarjev mag in alkimist, se je mladeniču poznavalsko nasmehnil, saj je v njem prepoznal nekaj svoje mladostne neumnosti.
Prosil je Norca, če lahko pogleda v vrečko, ovito okoli njegove palice. Nato je Magik na veliko dvignil eno roko v nebo, z drugo pa je pokazal v tla. Ob blisku svetlobe in grmenju se je Norčeva torba odprla. Magik je enega za drugim iz torbe potegnil več predmetov. To so darila velikega pomena, saj Magik ve, da jih bo Norec potreboval pozneje na svojem potovanju skozi štiri kraljestva imperija Tarot.
Magik Hermes je iz torbe izvlekel navadno, a lepo izdelano bodalo in mu pojasnil, ko ga je skrbno podajal Norcu: »To bodalo bo človeku odrezalo glavo tako enostavno, kot bo razkrilo izdajo v njegovih mislih. Je iz zraka in bo pomagalo razjasniti tvoje razmišljanje ter ti pomagalo razločiti resnico.«
Naslednji predmet, ki ga je Magik izvlekel, je bila goreča palica. »To je rojeno iz ognja. Pomagalo bo pri razvoju tvoje ustvarjalnosti in v tebi spodbudilo okus po pustolovščinah.« Norec je hvaležno sprejel palico in hitro ugotovil, da čeprav je gorela, ni opekla tistega, česar se je dotaknila. Ko jo je previdno položil v torbo, je videl, da postaja temnejša.
Nato je sledil zlati pentakel: »To darilo zemlje te bo spomnilo, da si moraš vse, kar pridobiš v življenju, zaslužiti s trdno odločenostjo.« Končno je Magik izročil Norcu turkizen kelih. »Vsakič, ko boš pil iz te skodelice, se boš spomnil na moč in pomen ljubezni in sočutja. Brez teh lastnosti življenje nima pomena.«
Norec je s strahospoštovanjem strmel v Magika in njegova darila, vendar se ni zavedal njihove vrednosti, ter zajecljal: »Hvala, moj Gospod.«
Magik se je nagnil k Norcu. »Za razumevanje teh dragocenih daril je potreben nesebičen, predan trud. Vsi, ki potujejo po mistični poti, si morajo najprej prislužiti pravico do uporabe svojih darov moči. Ti darovi te bodo vodili na tvoji poti — spoznaj njihovo vrednost in jih modro uporabi. Z disciplino in prakso se boš znašel kot mojster na kolesu življenja in takrat jih ne boš več potreboval. Tedaj jih lahko sam podariš drugemu Norcu, ki se poda na svojo pot.«
»Zdaj, preden te zapustim, imaš kakšno vprašanje zame?«
»Da.« Norec se je ustavil. Pred tako veličastno osebnostjo ni želel izpasti neveden, vendar je čutil, da mora vprašati: »Kdo … kdo si ti?«
Magik se je nasmehnil. »No, resničen sem, če na to ciljaš. Sem Magik Hermes, učitelj znanosti, pisanja, religije in magije. Uporabljam praktično obliko magije, združujem nebo in zemljo, da manifestiram ideje v fizični obliki.« Magik Hermes je nadaljeval: »Misliš, da bežiš, zdaj pa si na poti samoodkrivanja. Veliko se moraš naučiti. Čeprav vidim, da imaš pogum, da se soočiš s svojimi strahovi, ne boš hodil sam.«
Magik je stopil nazaj in se nasmejal, medtem ko je vrtel svoj plašč okoli sebe — in Norec je bil spet sam.
Norec se je veselo nasmehnil ob darilih Magika Hermesa, pobral svojo torbo ter s piščalko na ustnicah in poskočnim korakom nadaljeval pot. Daleč od doma je bil zdaj v carstvu Tarota.